-
1 two
[tu:] 1. noun1) (the number or figure 2.) dva2) (the age of 2.) dve (leti)2. adjective1) (2 in number.) dva2) (aged 2.) dveleten•- two-- two-faced
- two-handed
- twosome
- two-way
- two-year-old 3. adjective((of a person, animal or thing) that is two years old.) dveleten- in two* * *[tu:]1.adjectivedva, dve; oba, obeone or two books — ena ali dve knjigi, nekaj knjighe is not two yet — on še ni dve leti star;2.noundvojka (številka 2); dvojica, dvoje, parthe two — oba(dva); obe(dve); obojeby twos, in twos — (po) dva in dva, v parihtwo and two — po dva, v parihin two — na dvoje, na polin twos — v zelo kratkem času, v hiputo cut s.th. in two — prerezati kaj na dvojeto go two and two — iti po dva in dva, v parihto put two and two together — zbližati dejstva in potegniti zaključek, zaključiti; napraviti pravi, logični zaključek po presoji dejstevtwo can play at that game figuratively to znam tudi jaz ali kdo drug; bomo videli, kdo bo potegnil boljši konec (kraj); palica ima dva kraja -
2 rush
I 1. verb(to (make someone or something) hurry or go quickly: He rushed into the room; She rushed him to the doctor.) planiti; hitro odpeljati2. noun1) (a sudden quick movement: They made a rush for the door.) naval, skok2) (a hurry: I'm in a dreadful rush.) naglica•II noun(a tall grass-like plant growing in or near water: They hid their boat in the rushes.) ločje* * *I [rʌš]1.nounnaval, nalet, zamah, prerivanje, drvenje, pehanje; naglica; masovno odhajanje (to v); nenaden izbruh ali povečanje; medicine naval krvi; commerce veliko, živo povpraševanje ( for po, za); figuratively napadon the rush colloquially z vso naglico, na hitrothe rush hours — najprometnejše, konične ure (ko gredo ljudje v službo ali se vračajo domov)gold rush figuratively zlata mrzlicato make a rush for — planiti na, navaliti na;2.adjectivehiter, nagel; nujen; prizadevenrush order — hitro, nujno naročiloII [rʌš]1.intransitive verbnavaliti (na), naskočiti, napasti, pognati se, vreči se, zagnati se, planiti, zakaditi se, (slepo) (z)drveti; (o vetru) besneti, šumeti; (o vodi) valiti se; figuratively leteti, hiteti; economy živahno se razvijati; sport spurtatito rush on (upon) s.o. — planiti na kogato rush into an affair — prenagljeno, brez premisleka se lotiti neke zadevefools rush in where angels fear to tread figuratively norci si več upajo kot junaki;2.transitive verbpehati, goniti, hitro gnati (voditi, peljati, poslati, transportirati), priganjati, pritiskati (na), siliti; motoring hitro voziti, drveti z; prenagliti, prenaglo (brez premisleka) izvesti ali izvršiti (posel); military navaliti na (barikade), zavzeti, osvojiti v jurišu, jurišati na; colloquially preveč zaračunati, opehariti ( out of za), izmamiti, izvabiti, izžicati (iz koga) (for s.th. kaj)to rush an examination American z veliko lahkoto napraviti izpitdo not rush me — ne priganjaj me preveč, pusti me, da pridem do sape (da premislim)to be rushed for time colloquially imeti zelo malo časato rush s.o. into danger — spraviti koga v nevarnostto rush one's fences figuratively biti nestrpen, neučakanto rush s.o. slang preveč komu zaračunatito rush s.o. to the hospital — hitro koga prepeljati v bolnicoto rush an obstacle — z vso hitrostjo, v skoku premagati zaprekoto rush a task — hiteti s poslom, naganjati k hitri izvršitvi naloge ali poslaIII [rʌš]1.nounbotanybiček, loč, ločje; figuratively stvar brez vrednostiI don't care a rush — mi ni prav nič mar, se požvižgam na to;2.adjectivebičnat, ločnat
См. также в других словарях:
zlomíti — zlómim dov. (ȋ ọ) 1. s silo, pritiskom narediti iz česa trdega nepravilne dele: dračje so zlomili in naredili butare; zlomiti palico / zlomiti na drobne kose // poškodovati kaj tako, da se na enem ali več mestih prelomi: zlomiti držalo,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
premísliti — im dov. (í ȋ) 1. usmeriti dejavnost v zavesti v kaj a) da bi prišlo do jasnosti, zaključkov: nalogo še enkrat premisli, pa jo boš rešil; njegove trditve je temeljito premislil, preden mu je odgovoril; vsako stvar do dna, do konca premisli b) da… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sesúti se — sújem se [sǝs in ses] dov., sesúl se in sesùl se (ú ȗ) 1. razpasti v kaj sipkega, drobnega: kamen se je sesul pod udarcem; mestno obzidje se je sesulo / ob eksploziji so se sesule vse šipe zdrobile // nav. ekspr. razpasti sploh: stol se je sesul … Slovar slovenskega knjižnega jezika
splávati — am dov. (ȃ) 1. postati sposoben plavati: otrok je splaval; večina tečajnikov je v nekaj dneh splavala; če ne boš šel v vodo, ne boš nikoli splaval 2. plavajoč priti kam: splavati čez reko, mimo čolna, na breg / ribe so splavale v morje / ekspr.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dólgčas — a [u̯g] m (ọ̑) duševno stanje neugodja, nezadovoljstva, osamljenosti zaradi pomanjkanja primernega dela, družbe, zabave: fanta je mučil dolgčas; čutiti, občutiti dolgčas; po nekaj dneh, polnih neznosnega dolgčasa, je končno le lahko odpotoval /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izgubljênka — tudi zgubljênka e ž (é) 1. nav. ekspr. ženska, ki se je izgubila: po nekaj dneh so izgubljenko našli / pisatelj opisuje usodo bednih izgubljenk 2. knjiž. krogla, za katero se ne ve, od kod, zakaj je bila izstreljena; izgubljena krogla: po gozdu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kapitulírati — am dov. in nedov. (ȋ dokončno prenehati z bojevanjem na osnovi sporazuma z nasprotnikom, vdati se: nemška armada je kapitulirala / kapitulirati pred močnejšim sovražnikom / trdnjava je kapitulirala // ekspr. prenehati s prizadevanjem za kaj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
léči — 1 léžem dov., lézi lézite; légel lêgla; nam. léč in lèč (ẹ ẹ̑) 1. namestiti se, spraviti se v vodoraven položaj: legel je in zaspal; razgrnil je plašč po tleh in legel; leči na posteljo, v travo; leči v senco; utrujen leči; leči na hrbet, vznak … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nastopíti — in nastópiti im dov. (ȋ ọ ọ̑) 1. prikazati kaj naučenega v strnjenem sporedu pred občinstvom: nastopili so vsi učenci; na prireditvi so nastopili znani umetniki / nastopiti z vajami na orodju / pog. nastopiti na radiu, televiziji / nastopiti v … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obletéti — ím dov., oblêtel (ẹ í) 1. leteč priti okrog česa: ptica je nekajkrat obletela drevo / satelit v eni uri obleti zemljo 2. pog. hitro obiti: obletel sem vse ulice, pa ga nisem videl; v nekaj dneh sem obletel vse znance 3. leteč se izogniti: letalo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obtičáti — ím dov. (á í) nav. ekspr. 1. ostati: otroci so obtičali na dvorišču / kost mu je obtičala v grlu; listič mu je obtičal med prsti; voz je obtičal v blatu / obtičati na mestu, v križišču; vedno se bojim, da boš kje obtičal / ptica je obtičala na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika